Področja dejavnosti

Informacije

Specialistična ambulanta
Smoletova 18, 1000 Ljubljana
T: 01 43 68 182

Bolnišnična dejavnost
Bolnišnica Golnik
Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo
Golnik 36, 4204 Golnik
T: 04 25 69 100

As. mag. Marko Bitenc, dr.med.
Specialist kirurg
M: 041 737 033
F: 01 436 6116
E: marko.bitenc@zzzdravje.si

Urnik

Specialistična ambulanta:
petek,
od 10.00 do 16.30 ure.


Endoskopske ambulanta:
četrtek,
od 10.00 do 16.30 ure.

Čakalne dobe

Čakalne dobe za operativne posege (ščitnice, kile, žolčni kamni, varice) je približno 14 dni,  čakalnih dob za operacije sprememb na pljučih ni.

 

Splošna navodila pred operacijo

Datum in uro sprejema v bolnišnico vam bomo sporočili po telefonu. Žal lahko občasno pride do sprememb v programu, o čemer pa vas bomo pravočasno obvestili.

Naš glavni cilj je vaša varnost in uspešno okrevanje po operaciji. Z upoštevanjem naslednjih navodil, lahko k temu pripomorete tudi sami.

Več »

Operacije kile

Kila ali hernija je izbočenje trebušnih struktur, ki se zaradi naravne šibkosti mišic trebušnega predela pogosteje pojavi pri moških in fantkih, kot pri ženskah. Zvišan pritisk v trebušni votlini ob dvigovanju bremen, vztrajnem kašlju ali napenjanju med odvajanjem povzroči razmik oslabelih mišic, skozi katere se izboči kila. Ta lahko vsebuje maščobno tkivo ali del tankega črevesa. Pojavi se kot oteklina v različnih delih trebušne stene, najpogosteje v predelu dimelj ali kot oteklina v predelu modnika. Bolečina ni nujno prisotna. Običajno izgine v ležečem položaju.

Vrste kil

Kile glede na lokacijo razdelimo na več vrst. Ne glede na življenjsko obdobje, kile  nastanejo najpogosteje v predelu dimelj, na vstopu v dimeljski kanal med trebuhom in dimljami. Lahko je obojestranska. Razmerje med moški in ženskami je 12:1.  Kila lahko nastane tudi v trebuhu, na stegnu ali genitalijah.

  • pooperativna kila nastane na mestu reza predhodne operacije
  • umbilikalna kila nastane na mestu popka
  • indirektna ingvinalna kila nastane na notranji strani dimelj, prodre skozi spodnji del dimeljske stene, pogosto je kongenitalno pogojena in je najpogostejša.
  • direktna ingvinalna kila nastane v bližini dimelj, prodre skozi dimeljski obroč
  • femoralna kila nastane tik pod dimljami
  • epigastrična kila nastane v srednjem predelu zgornjega trebuha


Indirektne in direktne ingvinalne kile lahko z lahnim pritiskom vrnemo skozi ingvinalni kanal nazaj v trebušno votlino.

Zaradi možnosti, da se del struktur v trebušni votlini – npr. črevo, ujame ali zavije znotraj kile (inkancerirana kila), in prekine lastno oskrbo s krvjo (strangulirana kila) je kila lahko tudi nevarna. Del črevesja lahko odmre, kar zahteva zahtevnejšo in bolj nevarno operacijo.

Kila običajno raste s časom, zato je potreben kirurški poseg. Cilj operacije je učvrstiti trebušno steno in zmanjšati možnost ponovnega nastanka kile.

Simptomi ingvinalne kile

Glavni simptom ingvinalne kile je oteklina na eni ali obeh straneh dimelj, ki se pojavi nenadoma ali raste s časom, ter izgine v ležečem položaju. Pri moškem se lahko pojavi kot oteklina v modniku.
Nelagodje in ostra bolečina zlasti ob naporu, dvigovanju ali športni vadbi, ki popusti v mirovanju

  • Občutek zatezanja v predelu dimelj
  • Pekoč ali žgoč občutek v izboklini

Kadar je kila inkancerirana se pojavijo dodatni simptomi:

  • Izboklina postane trda in rdeča in je ni mogoče potisniti nazaj skozi kanal
  • Pojavi se nenadna, naraščajoča bolečina
  • Povišana telesna temperatura
  • Povišan srčni utrip

Če se stanje ne zdravi takoj, se pojavi slabost, bruhanje in infekcija. Običajno je potrebna takojšnja operacija.

Kirurški poseg

Obstajata dva načina operativne korekcije kile.

  • Odprta korekcija kile – napravi se kožna incizija v predelu kile.
  • Laparaskopska korekcija kile – operacija s pomočjo manjših incizij in endoskopa. Okrevanje po tovrstni operaciji je hitrejše.





Odprta korekcija kile se izvaja v lokalni, epiduralni, spinalni ali splošni anesteziji, medtem, ko se endoskopska operacija izvaja le v splošni anesteziji.

Pri odprti operaciji kirurg napravi incizijo v predelu kile in črevo ter peritonej potisne nazaj v trebušno votlino. Mišično steno utrdi s šivi, po potrebi pa za dodatno utrditev dodatno namesti še sintetično mrežico in incizijo zapre.

Pri laparaskopski operaciji kirurg trebušno votlino napolni s posebnim plinom. Napravi več manjših incizij, skozi katere uvede endoskop oz. inštrumente. Črevo in peritonej potisne nazaj v trebušno votlino, na defekt v steni pa namesti mrežico (hernioplastika).

Tveganje in komplikacije

Operacija je zelo varna. Kljub temu obstajajo možnosti za komplikacije, ki jih je potrebno poznati in pravočasno prepoznati.

Komplikacije so lahko povezane z anestezijo ali samo operacijo.

Nevarnosti splošne anestezije vključujejo slabost, bruhanje, retenco urina, poškodbe ustne votline in zob, bolečine v grlu in glavobol. Resnejše komplikacije so srčni infarkt, možganska kap in pljučnica.

Nekatere komplikacije so možne po vsaki operaciji. Sem štejemo:

  • Infekcija – pojavi se povišana telesna temperatura, oteklina in rdečina ali zatekanje iz operativne rane. Potreben je antibiotik ali operacija pri kateri se očisti oz. drenira prizadet predel.
  • Krvavitev – med ali po operaciji. Posledica je hematom v operativnem predelu, ki zahteva kirurško čiščenje, če je zelo obsežen. Krvavitev je redka komplikacija in se zgodi v okrog 2%.
  • Brazgotine

Poškodba teh struktur lahko vodi do trajnih poškodb in posledično do novih potrebnih operacij.

Ponovitev kile je mogoča tudi več let po operaciji. Manjša možnost za ponovitev obstaja pri hernioplastiki.

Po operaciji

Večina pacientov lahko zapusti bolnišnico že na dan posega ali prvi dan po operaciji.

Po operaciji dimeljske kile je normalno prisotna rahla oteklina v predelu incizije in manjši hematom, ki se lahko razširi na penis. Če je prisotna huda bolečina, velik hematom ali pacient ni sposoben spontano urinirati, je potrebno obvestiti zdravnika. Dvigovanje težjih bremen, pripogibanje, sklanjanje nekaj tednov po operaciji ni dovoljeno. S tem se zmanjša možnosti ponovnega nastanka kile.

Odvisno od okrevanja in počutja, zdravnik svetuje pacientu kdaj in s kakšnimi omejitvami se lahko vrne na delo.

V primeru povišane telesne temperature, bolečin v trebuhu, oslabelosti, otekline v področju operativne rane ali infekcije mora pacient poklicati zdravnika.

Pogosta vprašanja

1. Kaj je ingvinalna kila?
Natisni

Ingvinalna kila je nenormalna oteklina ali izboklina, ki jo vidimo ali zatipamo v področju dimelj. Nastane, kadar del notranjega organa (tanko črevo) ali trebušnega tkiva prodre skozi oslabljene mišice trebušne stene. Kila lahko povzroča hude bolečine in težave, ki občasno zahtevajo takojšnji operativni poseg. Kila se lahko pojavi tako pri moških kot ženskah. Lahko je prirojena (kongenitalna) ali pa nastane v toku let. Za zdravljenje kile je vedno potrebna operacija.

2. Kako preprečim nastanek kile?
Natisni
  • Če imate prekomerno težo, poskušajte shujšati
  • Izogibajte se dvigovanju težkih bremen. Bremena dvigujte pravilno, tako da pripognete kolena in dvignete, namesto da dvigujete s hrbtom
  • Prenehajte s kajenjem in preprečujte kašelj
  • Uporabljajte tehnike dihanja, za obvladovanje kašljanja. Posvetujte z zdravnikom, kadar je kašelj neobvladljiv.
  • Jemljite zdravila za blažitev alergije in kihanja
  • Uživajte hrano bogato z vlakninami, ki preprečuje zaprtje in skrbite za redno odvajanje. Uživajte dovolj tekočin.
  • Moškim se priporoča, da nosijo kilni pas
3. Kateri so rizični faktorji za kilo?
Natisni

Nekateri ljudje, predvsem moški so rojeni z oslabljenimi mišicami v področju dimelj. Kila lahko nastane tudi ob povečanem pritisku v trebuhu, ki skupaj z oslabljenimi mišicami poveča možnost nastanka le te. Rizični faktorji so naslednji:

  • Povečana telesna teža
  • Nosečnost
  • Dvigovanje težjih bremen
  • Vztrajen kašelj
  • Pogosto kihanje, ki je značilno pri ljudeh z alergijami
  • Napenjanje ob odvajanju zaradi zaprtja ali driske
  • Težavah z uriniranjem ob povečani prostati pri moških
  • Predhodne operacije v predelu trebuha
4. Kako vem, da imam kilo?
Natisni
  • Kila najpogosteje nastane v področju dimelj in se lahko pri moških nadaljuje v modnik (ingvinalna kila), v področju popka (umbilikalna kila) ali na mestu predhodne operacije (pooperativna kila).
  • Kilo zlahka prepoznate. Pod kožo opazite izboklino. V tem področju začutite bolečino ob dvigovanju težjih bremen, kašljanju, napenjanju ob odvajanju ali ob daljšem stanju ali sedenju. Bolečina je lahko ostra in nenadna ali pekoča in narašča tokom dneva. Izboklina izgine, ko se uležete in je opazna kadar stojite. Kilo običajno lahko potisnete nazaj v trebušno votlino.
  • Huda, konstantna bolečina ter rdeča in trda izboklina so znaki ujete (inkancerirane) kile in nujno je, da takoj poiščete pomoč zdravnika. Pridružijo se simptomi kot slabost in bruhanje, ter nezmožnost odvajanja. Izboklina v ležečem položaju ne izgine.
  • Ingvinalna kila običajno s časom raste. Prisotna je lahko na obeh straneh dimelj.
5. Kako se kilo zdravi?
Natisni

Če izboklino lahko potisnete nazaj in so simptomi znosni, operacija ni nujna. Priporoča se, da nosite poseben kilni pas in se izogibate dvigovanju težjih bremen, vendar je operacija v prihodnosti potrebna, da se izognete morebitnim zapletom.

V primeru bolečin je priporočljiva operacija

6. Kako poteka operacija?
Natisni

Med operativnim postopkom kirurg napravi rez v področju kile in namesti črevo nazaj na svoje mesto ter z mrežico ali šivi utrdi defekt v trebušni steni, s čimer prepreči ponoven nastanek kile.

Poseg je mogoče napraviti tudi v laparaskopski tehniki. Kirurg uvede laparaskop (inštrument s kamero) skozi majhno zarezo v trebuhu in si na ekranu prikaže kilo in okoliško tkivo. Preko dodatnih zarez uvede kirurške inštrumente in z notranje strani oskrbi kilo, ter utrdi defekt v trebušni steni.

Laparaskopski poseg ni primeren za velike kile.

7. Kakšna je priprava na operacijo?
Natisni
  • Operacija kile je enostavna in ne zahteva dolge ležalne dobe. Iz bolnišnice boste odpuščeni na dan operacije ali naslednje jutro.
  • Pred operacijo boste opravili pregled pri kirurgu, krvne preiskave in EKG, ter rentgensko slikanje pljuč, glede na vašo starost in splošno zdravstveno stanje.
  • Zdravnik vam bo razložil potek operacije in možne zaplete. Podpisali boste pristanek na operacijo.
  • Pred operacijo se stuširajte.
  • Poskrbite, da pred operacijo odvajate.
  • Dan pred operacijo uživajte lahko hrano. Za poseg morate biti tešči, zato po polnoči prenehajte z uživanjem hrane in tekočin. Zdravila vzamete z majhnim požirkov vode, če vam je tako naročeno.
  • Teden dni pred posegom prenehajte z jemanjem zdravil, ki redčijo kri ( Aspirin, protivnetna zdravila, vitamin E).
  • Prenehajte s kajenjem in si uredite spremstvo iz bolnišnice.
8. Okrevanje po operaciji
Natisni

Večina pacientov že na dan operacije ali naslednji dan normalno hodi in v enem tednu opravlja normalne dnevne aktivnosti. Popolno okrevanje traja tri do štiri tedne.

Zdravnik vam bo odstranil šive iz mestu rane po enem tednu do desetih dneh.

Mesec do dva se izogibajte težkemu delu in dvigovanju težjih bremen.

Dieta po operaciji ni potrebna. Pozorni morate biti, da uživate dovolj vlaknin in zadostne količine tekočin, ter preprečujete zaprtje.

Operacija ne pomeni garancije, da se kila ne bo ponovila, zato so potrebni previdnostni ukrepi.

9. Kakšne so možnosti komplikacij?
Natisni
  • Vsaka operacija ima možnosti komplikacij. Krvavitev in infekcija sta najpogostejši.
  • Obstaja majhna možnost poškodbe sečnega mehurja, črevesja, krvnih žil, živcev ali semenovoda.
  • Oteženo uriniranje po operaciji ni pogosto.
  • Kila se tudi po operaciji lahko ponovno pojavi.
10. Kdaj naj pokličem zdravnika?
Natisni

Pokličite svojega zdravnika ali kirurga, če se pojavi:

  • Povišana telesna temperatura, nad 38°C ali mrzlica
  • Krvavitev
  • Večja oteklina v področju operacije ali zatekanje trebuha
  • Bolečina, ki ne izzveni po zdravilih
  • Slabost in bruhanje
  • Nezmožnost uriniranja
  • Neprestan kašelj ali oteženo dihanje
  • Gnojen izcedek iz rane
  • Rdečina v okolici rane, ki se širi.